Konje je predstavila, Karolina Cerk Jamnik, strokovna vodja KRZS. Njeno spremno besedilo objavljamo v celoti.
»V imenu Kasaškega rejskega združenja Slovenije in oddelka za selekcijo konj Veterinarske fakultete vas lepo pozdravljam. Sem Karolina Jamnik Cerk, strokovna vodja za pasmo ljutomerski kasač, katere bi vam danes želela podrobneje predstaviti.
Ljutomerski kasač je slovenska avtohtona pasma, kateri začetki segajo na območje širše okolice Ljutomera približno 150 let nazaj. Sedaj pa je reja ljutomerskih kasačev razpršena tudi drugod po Sloveniji a je njihova številčnost iz leta v leto manjša.
Izvorni rodovi so vezani na prve registrirane domače kobile v tipu angleškega ali arabskega polkrvnega konja, katere so imele izdatne hode in bile pripuščene pod licencirane kasaške žrebce. Sprva so bili ljutomerski kasači predvsem delovni konji, namenjeni predvsem prevozu blaga in delu na poljih, istočasno pa so jih rejci uporabljali na prvih dirkah. Z načrtnim parjenjem je ljutomerski kasač skozi desetletja pridobival na hitrosti. Zato je sedaj pasma specializirala predvsem za kasaški šport. Zaradi vsestranskosti se po končani tekmovalni karieri ljutomerski kasači uporabljajo tudi za prosti čas in rekreacijo, turistično jahanje in vožnjo v vpregi.
Iz večjega števila rodov je sedaj ohranjenih 12 glavnih rodov. Med predstavnicami posameznih rodov v zunanjosti ni razlik, rod se prenaša glede na mater. Danes se bodo predstavile tri močne rejske družine, ki predstavljajo konje iz rodu Mariska, Fuksa, Rosemary in najmanj številčnega živečega rodu, to je Let me go.
Prvega med rejci pozdravljamo Hočevar Jožeta, ki nam bo danes predstavil kar tri svoje konje, iz rodu Mariska. Jože se s kasači ukvarja že več kot pet desetletij. Svojih začetkov se dobro spominja, le-ti segajo v leto 1975, ko je kupil kobilo Gordo, ki pa se ni nikoli zabrejila, zato je s to linijo zgodaj zaključil. Kmalu za tem je v njegov hlev prišla kobila Lady, s katero je tudi prvič nastopil v dirki leta 1977 v Komendi. Ona mu je pritekla tudi prvo zmago. Vmes je Jože nato kupil še Anasisa, potem pa kobilo Dudko ljutomerskega rodu Mariska z začetnico D, ki še danes predstavlja pretežni del njegovega hleva, kateri je zvest že desetletja. Dudka, potomka ameriškega plemenjaka Speedy Atractiona, mu je pozneje med drugim povrgla Dekoto, kobilo s katero je dosegel svoje največje uspehe, tako na stezi kot pozneje v njeni plemenski karieri. Dekota je potomka Fita, ki je s časom 1.15,7 dolga leta držal absolutni jugoslovanski rekord. Tako je Dekota rezultat dveh linij ljutomerskega kasača, na kar je Jože posebej ponosen.
Leto 2013 je bilo v Jožetovi rejski karieri daleč najbolj najuspešnejše, predvsem po zaslugi Dakota, ki se je v njegovem hlevu povrgel spomladi 2009. Dakot je potomec že omenjene Dekote in švedskega plemenskega žrebca po imenu Huxtable Hornline. Predvsem v
Jožetovem primeru pa se je Huxtable izkazal za najboljšo možno izbiro – Dakot je namreč kot štiri letnik dominiral skozi celotno sezono in zmagal kar 7 dirk, med drugim v dirki »Dvoboj Ljutomerski-Slovenski kasač« v Krškem, Derby in Jesenski kriterij. S tem je postal prvi
kasač, ki je v isti sezoni zmagal tako Derby kot tudi Jesenski kriterij, ki velja za preizkus vseh najboljših slovenskih konj. Lastnik Dakota je Jure Porenta, ki si je konja prislužil s tem ko je pomagal Jožetu pri delu. Dakot je v letu 2013 postal slovenski konj leta. Jože Hočevar pri svojem delu prisega na starejše metode, ki se jih je priučil že pred davnimi leti. Še vedno odlično pozna jugoslovanske pedigreje in samozavestno citira kasaške pravilnike iz bivše države, tudi tiste iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Upa, da bodo zadnji rejski uspehi spodbudili kupce k nakupu njegovih konj, čeprav se zaveda, da so časi težki: »Rejec le s težavo proda konja. Tudi zato je v zadnjih letih število žrebet pri nas upadalo. A ravno slednje zna v prihodnje pomeniti, da zaradi manjše ponudbe povpraševanje naraste. In takrat bo lahko konja prodal le tisti rejec, ki jih je do sedaj pridno redil.«
Pozdravimo pa že prvega izmed njegovih treh konj danes, in to je
DAKOT (Dekota – Huxtable Hornline (SE)) – plemenski žrebec
Roj: 04.07.2009
Rejec: Hočevar Jože
Lastnik: Porenta Jure
Izvorna linija: Mariska
Kombinacija se je izkazala za zelo uspešno. V letu 2013 je postal slovenski konj leta. zmagovalec derbija leta 2013, zmagovalec šampionata 2014, naslednje leto drugi v šampionatu, skupno je v karieri dobil tri jesenske kriterije, v katerih je tudi nosilec rekorda te dirke, njegov je prav tako rekord derbijev 1:17,6, ki ga ima skupaj z Luther Kingom. Dakot je skratka konj , ki je osvajal dirke, ki ga bodo za večno zapisale v zgodovino slovenskega kasaštva. Pred njim je še plemenska kariera in upamo, da bo dobre lastnosti prenašal tudi na potomce. Letos je z njim breja tudi zmagovalka derbija 2015, Lotte. Dakot je svoje kvalitete in hitrost pokazal že kot dvoletnik, izbrusil in do slave pa ga je popeljal eden najboljših trenerjev in voznikov tega stoletja Milan Žan, ki ga danes tudi predvaja v maneži. Mladega in bahatega žrebca je Milan hitro ukrotil v zelo zanesljivega konja z izredno borbenostjo, ki je bil vedno pripravljen za delo. To so še posebej kvalitete ljutomerskega kasača. Dakot je danes na razstavi edini žrebec, njegov izreden temperament je kar zastrašujoč in vliva veliko mero spoštovanja. Zna se nositi in pokazati, da je dominanten. Včasih je to kar težavno za ljudi, ki delajo z njim. Aplavz tudi lastniku Juretu Porenti, ki ves čas verjame v Dakotove kvalitete.
Kot druga se nam predstavlja:
DAKOTA GOLDHAIR (Dekota – Lariss) – plemenska kobila
Roj: 16.05.2012
Rejec: Hočevar Jože
Lastnik: Hočevar Jože
Izvorna linija: Mariska
Nanizala je nekaj dobrih uvrstitev na dirkah predvsem v letu 2016, ter dosegla svoj rekord 1.18,9. Lansko leto pa je povrgla tudi svojega prvega potomca Dallasa, ki se bo predstavil kot zadnji predstavnik rejca Hočevar Jožeta.
DALLAS (Dakota Goldhair – Banker Hall-USA) – žrebček
Roj: 05.05.2020
Rejec: Hočevar Jože
Lastnik: Babnik Blaž
Izvorna linija: Mariska
Je dobro leto dni star žrebček, katerega celotna kariera je še pred njim. Glede na uspehe prednikov se ga lahko pričakuje v prihajajočih letih na dirkalnih stezah. Upam pa, da se bo predstavil tudi na sedaj že tradicionalni razstavi letnikov, ki bo v Ljutomeru konec septembra.
Zahvaljujem se Jožetu za predstavitev konj in upam da bo še naprej vztrajal pri vzreji ljutomerskih kasačev ali kot pravi sam, »da jih bo še naprej pridno redil.«
Kot drugi rejec se bo predstavil Branko Slana. Družina Slana je znana prleška kasaška družina, ki že desetja redi ljutomerskega in
slovenskega kasača. Kot pojasni oče Branko, se je s kasači ukvarjal že njegov praded, po generaciji premora pa je kasaške konje znova začel rediti njegov oče Južek. Leta 1977 je kupil kobilo Fijoso II od Janka Slaviča iz Grab. Z njo se je začel uspešen rod ljutomerskega kasača
Fukse na začetnico F, ki je žela uspehe širom Jugoslavije in nato tudi po slovenskih hipodromih. Danes je v kasaštvo vpeta praktično vsa družina. Oče Branko je aktivni voznik in rejec, mama Marjeta je lastnica, starejši sin Matej je veterinar, mlajši sin Marko je voznik in trener, hči Jasmina pa je prav tako vozila kasaške dirke. Njihov najzvestejši navijač pa je še vedno babica Majda, Brankova mama. Že prva potomka Fijose Fanta je osvojila krožno dirko Slovenije, njena potomka Fru Fru je osvojila jugoslovansko prvenstvo 3-letnikov, v Srbijo prodani Faun pa celo največjo srbsko dirko Dužijanco. Na prelomu tisočletja je navduševal Fabian, le nekaj let pozneje, 2004, pa je Fanta II z Jožekom Hojsom dobila slovenski derbi. V zadnjem času je uspehe s konji linije »F« beležil tudi najmlajši sin Marko. Leta 2018 je tako z dveletno Finejšo S osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu, leto kasneje pa je bil s Frodom S v prvenstvu triletnikov drugi. Odlično se je izkazala tudi danes plemenska kobila Flicka di Casei, katera je leta 2014 osvojila memorialno dirko Mirka Hanžekoviča in premagala takratno serijsko zmagovalko Lil Kim. Leta 2016 pa je bil ves trud družine Slana poplačan. Skotil se jim je namreč Frodo S, za katerega danes vemo, da je šampion evropskih razsežnosti. Po nekaj nastopih na slovenskih hipodromih je takrat izjemen triletnik presedlal na daljnji Sever k enemu najboljših svetovnih trenerjev in voznikov Björnu Goopu, s katerim so že v preteklosti imeli odličen odnos, saj je njihov starejši sin Matej, ki je veterinar, prakso opravljal prav v njegovem hlevu. Tam je Frodo S dozorel v odličnega tekmovalca, ki se brez sramu lahko ob bok postavi
marsikateremu elitnemu konju. Je nosilec prenekaterih absolutnih slovenskih rekordov, je prvi, kateremu se je uspelo spustiti pod magično mejo 1:11,0 in obenem se ponaša tudi z lovoriko najbogatejšega slovenskega kasača v zgodovini.
Pred nami pa je že kobila:
FLICKA DI CASEI (Fanta II – Artu’ Di Casei) – plemenska kobila z ženskim
žrebetom FIRST S, po elitnem žrebcu Tobin Kronos
Roj: 02.05.2010
Rejec: Slana Branko
Lastnik: Slana Branko
Izvorna linija: Fuksa
Flicka di Casei je vpisana v rodovno knjigo kobil z visoko oceno 76 točk, prav tako pa je z njo danes že njen tretji potomec, žrebička First S. Glede na predhodne predstave predhodnih potomcev, si tudi s to žrebičko Slanovi lahko upravičeno veliko obetajo.
Kot zadnja se nam bo predstavila rejka Šonaja Ana, ki nadaljuje družinsko tradicijo po svojem stricu Mirku Šonaji ter nadaljuje rejo rodu Rosemery. Mirko Šonaja je v svoji 30 letni tekmovalni karieri nanizal nekaj več kot 60 zmag, a zase pravi, da je v njegovem srcu vedno prevladovala reja. Konji so mu bili položeni v zibelko praktično ob rojstvu, saj so jih na veliki domači kmetiji takrat uporabljali predvsem za razna kmečka opravila. A želja njegovega očeta Antona je že takrat bila, da so bili domači konji vedno ne samo lepi in urejeni, pač pa tudi hitri. Mirko se je s svojo prvo tekmovalno izkušnjo srečal leta 1966. Za tekmovanja bila takrat predvidena kobila Stelka. A terno je kmalu zadel z nakupom kobile Andore, drugouvrščene v jugoslovanskem kasaškem derbyju, iz katere je kasneje vzgojil vrsto vrhunskih tekmovalcev, med katerimi velja omeniti Aroso, dolgoletno rekorderko dveletnih kasačev, Apricota, izjemnega tekmovalca, ki je kot plemenjak bil prodan v Srbijo in iz katerega izhaja med drugim tudi odličen konj Abba, zmagovalec 84. srbskega derbyja, dobil pa je tudi kriterij triletnikov, veliko Petrovdansko dirko ter tudi »revanš derby« Srbije. Potem so še tukaj Amigo, večkratni zmagovalec dirk v Sloveniji, Alain Delon, ki je več kot desetletje kraljeval na slovenskih hipodromih in med drugim osvojil tudi naziv Šampiona Slovenije ter Arisa, o kateri bom več povedala kasneje.
Njegov pristop k ustvarjanju dobrih tekmovalcev je tako imenovana prosta reja, kjer se konji 24 ur na dan prosto gibljejo v svojem naravnem okolju in katerega danes poznamo pod pojmom naravno konjarstvo. Na tem področju je bil eden prvih v Sloveniji, kateri je uvedel taki način reje tekmovalnih konj in tako so na njegovem posestvu na Goričkem odraščali vsi zgoraj omenjeni šampioni. Ta, za tiste čase tvegana poteza, se mu je bogato obrestovala, saj je vzredil čvrste in odporne konje, ki so lahko dolga leta razveseljevali svoje lastnike in publiko.
Pred nami pa se že predstavlja:
ARISA (Arnika – Scurry Lobell) – plemenska kobila
Roj: 24.04.2005
Rejec: Šonaja Mirko
Lastnik: Šonaja Ana
Izvorna linija: Rosemary
V svojih 38 nastopih je kar 21 krat osvojila eno izmed prvih treh mest. Njen največji uspeh pa je sigurno zmaga v Mediteranskem pokalu v Mariboru leta 2010, kjer je v enem dnevu suvereno slavila tako v predteku, kot kasneje tudi v finalu. Tudi ona je sprejeta v rodovno knjigo plemenskih kobil z zelo visoko oceno; v prihodnjem letu pričakujemo na tekmovalnih stezah prva dva njena potomca. Zadnjo pa nam bo Ana predstavila še kobilo rodu Let me go, katerih predstavnikov je v zadnjih letih zelo malo, in velja za rod, kateri je po obsegu najmanj številčen, a zato nič manj uspešen. Prav zaradi maloštevičnosti sta se s partnerjem Mariom Molehom odločila za rejo tega rodu v upanju, da se bo sčasoma povečal do te mere, da ne bo več ogrožen. Iz tega rodu so ljubiteljem kasaškega športa poznani predvsem izvrsten Narcis Peški, njegov brat Nikolaj Peški, oba vzrejena v hlevu Janeza Dolinška, ter Neysha Gill, mati Nevie Viking, katera se že predstavlja pred nami.
NEVIA VIKING (Neysha Gill – Legendary Lover K) – kobila
Roj: 06.07.2019
Rejec: Šonaja Ana
Lastnik: Moleh Mario
Izvorna linija: Let me go
Je bila kot enoletnica perspektivno ocenjena na razstavi letnikov v Ljutomeru. Je potomka kobile Neyshe Gill, vzrejene v hlevu družine Pirc. Neysha Gill je v svoji kariera iztekla 41 dirk, 21 x se je zavihtela na najvišja tri mesta. Do danes je dala dve ženski potomki. Nevia Viking, katera je že v polnem treningu, se bo na hipodromskih stezah prvič preizkusila naslednje leto spomladi. Upamo, da bo imela Ana z obema rodovoma v bodoče veliko uspehov. Iskrena zahvala njej in njenim pomočnikom za predstavitev obeh kobil.
Populacija ljutomerskih kasačev je zelo majhna in ogrožena (cca 250 živali, letno do 20 žrebet), zato je nujno, da pozornost usmerimo v ohranitev do sedaj živečih rodov in vključitev čim večjega števila živali v rejski program. Samo s tem lahko ohranjamo zadovoljivo število
živali za potrebe genetske raznovrstnosti in ohranjanja pasemskih značilnosti, prav tako pa pod temi pogoji ohranimo našo bogato kulturno dediščino.
Zato se tu ponovno zahvaljujem vsem rejcem ljutomerskih kasačev, ki vztrajajo v reji, pripeljejo svoje živali do tekmovanj in nenazadnje nizajo tekmovalne uspehe ne samo v Sloveniji ampak tudi že širom po svetu, kar je res velik dosežek in ponos nam vsem.
Iskrena hvala!«